Znanstveni posvet

Slovenci v 20. stoletju v znamenju dvojk (1902–1992)

Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje,

Kongresni trg 8, Ljubljana

Ponedeljek 21. novembra 2022, ob 9.00

Uvodna beseda

Znanstveni posvet je nadaljevanje posveta iz novembra 2019 na temo Slovenci v 20. stoletju v znamenju devetic (1909–1989), ki ga je pripravilo Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino.

V 20. stoletju je malo letnic, ob katerih bo velika večina Slovencev najprej pomislila na isto stvar. Verjetno ne bi prišla dlje kot do leta 1941, 1945 in 1991. Vprašanje je, ali bi se med prvo peterico najbolj prepoznavnih sploh znašlo katero od let s končno dvojko, pa čeprav je leto 1992 z mednarodnim priznanjem samostojne Slovenije med tistimi petimi, ki so Slovence v minulem stoletju zaznamovale najtemeljiteje. Druge dvojke ostajajo v senci omenjene, razen morda leta 1922 in vzpona fašistične stranke na oblast. Zgodovinar bo moral že krepko pomisliti, kaj bi bil za svet ali za Slovence najpomembnejši dogodek leta 1902, 1912, 1932, 1962 ali 1982. Vsaka teh letnic za kakšno leto odstopa od tiste, ki mu pride na misel veliko prej, denimo 1941 ali 1991.

Čemu se torej sploh ukvarjamo z letnicami in jih silimo v isti kalup – v kalup dvojk 20. stoletja? Mar se zgodovina ne ukvarja s posameznimi problemi, obdobji, s procesi, tudi s ključnimi dogodki, ne pa z nekakšnimi umetnimi povezavami in asociacijami, ki sodijo prej v domeno kakšne numerologije? Našli bi še druge ugovore. Vsaka letnica s končno dvojko ima lastne specifičnosti, nobene ni mogoče obravnavati s povsem enakimi vatli kakor drugo, družbene spremembe, ki so se dogodile med dvema sosednjima dvojkama, pa so bile včasih večje kot med dvema, ki ju ločijo tri desetletja ali celo več. 

Namen simpozija o Slovencih v znamenju dvojk 20. stoletja ni iskanje tovrstnih povezav, ampak v posameznih časovnih izsekih prikazati tiste pojave, probleme, procese in dogodke, ki so v obravnavanih letih bodisi dosegali vrhunec bodisi zaton, ki so se začeli ali pa so tiho, skoraj neopazno zoreli, tako da se zdi sámo leto brez posebne zveze z njimi. Je mar leto 1992 mogoče primerjati s prejšnjimi tremi ali štirimi od 1988 do 1991? Bi mu pripisali tolikšno prelomnost kakor letu 1988, ko se je vse dogajalo veliko bolj množično, spontano, evforično?

V ospredju obravnave je torej nacionalni prostor, ki je kot takšen dozorel šele v začetku stoletja in je ob njegovem koncu dosegel polno afirmacijo. Pri vsakem letu od 1902 do 1992 se bomo dotaknili najprej širšega okvira, nato temeljnih značilnosti slovenskega prostora in se slednjič seznanili z nekaj izbranimi temami, ki so obravnavano leto po presoji referentov zaznamovale bolj kakor druga oziroma ki so po krivici ostale prezrte.


1. del: 9.00–11.00

Slovenci leta 1902 – med tradicijo in moderno

ddr. Igor Grdina

Slovenci leta 1912 – med Srednjo Evropo in Balkanom

dr. Andrej Rahten

Slovenci leta 1922 – med tnalom in nakovalom

dr. Matic Batič

Slovenci leta 1932 – med slovenstvom in jugoslovanstvom

dr. Jurij Perovšek

Slovenci leta 1942 – med svetovno in državljansko vojno

dr. Jože Možina

Odmor za kavo


2. del: 11.20–13.20


Slovenci leta 1952 – med staro in novo vero


mag. Jurij Pavel Emeršič


Slovenci leta 1962 – med Vzhodom in Zahodom


dr. Jelka Piškurić


Slovenci leta 1972 – med reformizmom in konformizmom


dr. Renato Podbersič


Slovenci leta 1982 – med narodnim in skupnimi jedri


dr. Stane Granda


Slovenci leta 1992 – med priznanjem in spoznanjem


dr. Janez Šumrada



Uvodna nagovora in 1. panel: https://www.youtube.com/watch?v=uO2xN8GIQ4w

2. panel: https://www.youtube.com/watch?v=EmGjwC-q6O4